Razen vsega drugega sta ga tja silila tudi Trlepova prošnja in Marinkin jok. Med največjo grofovo žalostjo ob mrtvi ženi pa je prišel v grad Krištof Slivnik, luteranski predikant v Žužemperku, prejšnji katoliški duhovnik. Oženjen je bil z mlado tujko in z njo stanoval v Krepovi hiši.