»Nikamor mi ne pojdeš izpod strehe!« je s peto udaril ob tla. »Ančka se je sama otepla grdavša, opat pa uredi pri grofu, kar je še treba, da bo mir.« Janez si je naposled dal dopovedati, da bi se s samovoljnim ravnanjem zameril opatu in si nemara za vselej zaloputnil nebesa, ki se mu odpirajo tako lepo.