Vesel je bil, srečen je bil. Opat, glejte, ga ni preveč pestil zaradi hodotajev, Janezu ‒ o Bog ga bodi zahvaljen! ‒ se lepo uravnava pot do imenitne neveste, pa tudi Kabliču ne preti posebna nevarnost, saj ga ima samostan še zmerom na očeh ... Kje neki sta že hodotaja?