Praznih rok je pač, tlačanka, reči pa tudi ne more: ná me, kdor me hočeš.« »Že vidim,« se je posmehnil gospod Kozma s Kravjeka, »to je res pravljica; dandanes bi se lahko vezla.« »Tudi ona je naposled ugane: kar k vešči jo mahne in jo lepo prosi, da bi ji pomagala do moža.