»V letopisih stoji in ustna izročíla vedó, da je lakomen in nehvaležen.« »Meni se je cesar zameril že tačas, ko je podse grabil dediščino zadnjega Celjana in iz dežele rinil njegovo vdovo Katarino,« je gospod Marko s Kozjeka godrnjal in gledal po vseh. »Skop je, noben žid ne tako, na denar je kakor mačka na salo, ves mrtev je nanj, gospodariti z njim pa le ne zna.«