»Bi! Odkar sem pobegnil z gradu, spoznavam vaše življenje: ubogo je, zasluži, da bi bilo lepše ... « Trlep ga je debelo pogledal, a bil je previden, nobene ni hotel reči, pobesil je spet oči. »Veš, čemu se ne morem prečuditi?« je gosposko zmenè nenadoma udarilo ob mizo.