A ker je naposled vendarle spoznal svojo zmoto in ker nikomur ne želim ponižanja, sem voljan, vpričo vas, o dragi verniki, poslušati njegovo obljubo, da se ne bo več spozabil, kakor se je.« Takih je opat Urh povedal s poudarkom ob vsaki besedi in se počasi vrnil na svoj sedež. Pater ceremoniar ‒ obredničar je odprl obhajilno mizo in po sredi duhovnišča odvedel gospoda Šumbreškega na listno stran oltarja, odmotal listino, ki sta jo bila Šumbrežan in opat napisala sporazumno, za pričo podpisala pa grof Pankracij Turjaški in plemič Marko Kozjek.