Oči vseh so se upirale tja gor, kjer je ob evangeljski strani na vzvišenem svojem sedežu sedel pater opat Urh z belo mitro na glavi in s krivo opatjo palico v roki. Zdajci se je pater opat dvignil, med patrom priorjem in patrom subpriorjem počasi prišel navzdol do sredine prezbiterija ‒ duhovnišča in spregovoril z močnim glasom:
»Sveta dolžnost, o dragi verniki, mora stiškega opata, da s samostansko družino častitih patrov in bratov skrbi za dušni in telesni blagor vseh, ki jim božja previdnost daje živeti na ozemlju našega starodavnega samostana.