Pred veliko mašo, ki se je po navadi pela ob desetih, je bila prostorna cerkev kar polna. V srednji ladji so tlačani stopali na prste in iztezali vratove, da bi bolje videlo gospodo, ki so jo menihi razposadili na posebne sedeže v prečni ladji pred obhajilno mizo. Odtod pa do velikega oltarja se je zbrala vsa samostanska družina patrov in bratov.