»Prava reč!« je suličar zamahnil po zraku. »Ljubljana je polna lepih, živih deklet ‒ tudi v petek ti marsikatera rada dá besedo.« »Hoj,« se je postaren suličar domislil, »samostan je čisto brez varuha, tu smo skoraj vsi, ki udariti znamo; drugi so šli z opatom.