Kajti Košutnikov Jernej je vnemal s svojo harmoniko vesele in bahave sejmarje, da v svoji objestnosti niso poznali več mere. A ko so se naveličali njegovi gibčni prsti, ga je zasrbel strupenski jezik, pa je začel razdirati in robiti prave in neprave, kosmate in nerodne. »Mana, o predrta Mana,« je vpil glasni Jernej, »ti preljuba in prezvesta ženica vseh ženic ‒!«