Iz trepetajočega srca ji je planila vsa kri v glavo; pred očmi so ji za trenotek zaplesali mavričasti kolobarji, in prsi so se ji napenjale in so padale v zatekljivem nemiru tesnega zadihovanja. A ko se ji je že čisto približal, so ji otrpnile noge in roke, na bledi ustni pa se ji je siloma prikradel bolesten in proseč, a komaj viden nasmešek. Tudi Emil je bil poln nemira.