Bila je razburjena in kakor v omotici. Pa naj se je še tako tepla s svojimi mislimi, ‒ nazadnje le ni vedela, ali naj bi se bala svoje neznane usode, ali naj bi se lahkomiselno veselila samostojnega življenja, ki jo čaka v beli zidanici sredi prijaznih vinskih goric ... Za kako ceno bi si kupila »samostojnost«, se ni zavedala, ker je mislila, da bo prej ali slej konec ljubimkanja, te skoraj neprijetne, včasih prav nadležne pokorščine brez vsakega globljega užitka in malodane brez strasti.