Včasih je postal nekoliko in je potežkal kleni pšenični klas, izpulil modriž ali pa utrgal kimajoči rdeči mak. V razoru nekje mu je pritrjevala plaha prepelica, kosmat čmrlj se je obesil na zlatico, ki se je v ljubeči bolesti sklonila skoraj do tal; po poljski detelji so pridno hitele z rumenim plenom onogavičene čebele, da se nasrkajo še redkih sladkosti za svoj mili domek. In v pripekajočem solncu so se podili švigajoči kolobarji drstečih se mušic, jaderno se dvigajočih in plešočih na soparnih in trepetajočih žarkih, ki so razkošno lili na prelepi domači svet.