O, to je najnehvaležnejša drhal na svetu!« se je spesnilo patru oskrbniku. »Pestuj ga, ometuj z dobrotami, da sam oberačiš: če te kaj spodnese, ga ne bo, da bi ti vsaj z besedo pomagal kvišku, priteče le, da izdajsko počene nate in te odere še na meh!«
»Da, hvaležnosti naši tlačani ne poznajo nobene,« je še drug pater potožil, »dobroto in ljubezen plačujejo s hudobijo in z opravljivim jezikom.«