»Da, res,« je Trlep pritegoval Vrbičevemu gospodu, »ubog in nesvoboden človek ni za nič.«
»Vedite vsi vsaj za posihmal, da morate zemljo ljubiti kakor očeta in mater in da je nikoli ne smete spustiti iz rok. Kdor nima zemlje, je berač in kakor jesensko listje: vsak piš ga odfrkne Bog vedi kam!«