Tisto nedeljo je v Malem Gabru res bil velik praznik, zijal se je vse črno nabralo iz stiške gospoščine in od drugod.
Cerkvica svetega Mihaela, vsa ozaljšana in pobeljena, je kakor nova gledala po malogabrovskem polju. Okoli nje so na tratini pekli kozličke in prašičke, pod velikim šotorom iz bukovih in gabrovih vej je umen Primskovčan pripravil sod domačega vina, da bi ga po maši točil; pred mašo sta ga smela poskusiti samo Vrbičev gospod in Matevžek, ker je Primskovčan pač videl, da se menita s Francetom, sinom imenitnega Trlepa.