Matevžek je dobro vedel za zdraho med Nežo in Francetom in za srčne bolečine tudi Nogrškega Marka; opravljivi Stičani so mu ondan vse to razodevali na dolgo nit, dokler jih je poslušati hotel.
»Ne do Neže, do Marka mi je stopiti,« se je Matevžek menil sam s seboj, ko je drobencal v Stično in vso pot svedral zvite nakane, kako bo iz Marka pulil veliko skrivnost.