Zdaj so se mladcu solze srečnice udrle po začudenem licu. »O hvala Bogu in vam, na vekomaj vam bova hvaležna in zvesta!« je zadihano rekel, ko je pogoltnil ihto, ki ga je tesnila od srca do grla. »Še več sem ti namenil,« je Majnhalm dejal in se tiho kesal, da mu je dosihmal zaviral tako zaželeno srečo.