Henriku je bilo vso pot hudo, kakor da gre na pógreb, in je malo manj ko molčal.
Pater Konrad se je že z višin nad Metnajem čudil mehki lepoti širokega obzorja čez kupčkasto hribje in gričevje, ki je valovilo v vse štiri vetrove. Prisojne rebri so bile že tačas vse obrasle s trsjem, položne ravnice in ozke dolinice so se razodevale v udelano polje, a po višinah in izsekanih dobravah in odročnih tokavah so se skrivale tihe vasice in plaha naselja z majhnimi lesenimi cerkvami ali kapelami.