»Se že bodejo!« je Hotimir godrnjal. Do zdrahe nemara res ni manjkalo več dosti, oboji so se že po strani gledali, pa sta Majnhalm in Ditrik zajezdila konja in vojskarji so šli dalje; šele pod Svibnem so se spet ustavili. Majnhalm je skrb za četo prepustil bratu in Hartviku, sam pa se je po strmini zadrevil na grad, kmalu za njim pa še Ditrik, da se zamuda ne bi zavlekla preveč.