»Še prej skočim po Rodano!« jih je preslišal in zajezdil konja, ki se je lakotno mašil z obiljem mrve. »In ne oblecite se, oče, dokler ona ne pride in vam ne namaže ran!«
»Saj res!« so prikimali vsi, Živka pa je stekla v vas, da bi ranjencu z doma prinesla oprano srajco.