In so jahali čez Dolgi rt in Presko in dalje. Pot je postajala nekaj zložnejša, suličarji so bili vsi dobre volje, konji siti in spočiti, le on sam se je od kesa kislo držal in tiho dušal, da v vinskosti ne bo prisegal nikoli več. Kasno popoldne so prišli na Svibno. Sostrški oskrbnik ni bil lagal.