Majnhalmu je bilo sitno. Vedel je, da bi zdajle moral reči kaj prav možatega, pa se ni upal, saj ni bil navajen Henriku ugovarjati. »No, saj se bo videlo,« je naposled oprezno rekel, ker je vendarle za marsikaj hvalo vedel Emi in se ji je bal zameriti: »Morda se bo zdraha še poravnala kar zlepa!«