»Ne, z očetom. ‒ In da boš pomnil in se znal ravnati, vedi, da sem arhidijakonu zaupala marsikaj in da ti je po mojem moledovanju močno ugladil pot do srca očetovega in ‒ hčerinega.« »Ema, sestrica naša, vščipni me, da bom vedel, ali bedim, ali se mi sanja lepo!« je Majnhalm mencal, sédal in vstajal in kakor omoten hacal po sobi.