Gorak sem jim še od tačas, ko me je med rebra dregnilo kopje črnega divjaka, da mi meh še zdaj ne drži zadosti sape in mi dušnik nadušljivo grgra bolj in bolj.« »O, ranjeni ste bili?« je Majnhalm tako sočutno vprašal, da je Zofija od hvaležnosti zardela. »Bil, da.