Po dolini se je mirno igral lahak veter, sušil njive, že za ajdovo sev razgaljene, in prebiral listje na drevju, ‒ le cestnega prahu, ki ga mezgajo konjska kopita, ni dvigal še nikjer. »Preden prideta, bom z Višenjskim že opravil,« je dejal in odhitel v viteško sobano, kjer sta ga čakala Majnhalm in Ema. »O veleplemenita gospa grofinja, kaj pa vi?