»Hoj, ti, le pridno jej repo, da boš imel ženo lepo!« se je zasmejala ne prav umnemu mladeniču, ki je sedel na hišnem pragu in slastno jel iz sklede na kolenih. »Če snem kad in obroče, me nobena vzeti noče!« je dejal s polnimi usti. »Tako pa te ni dosti prida; klek te polomil!« mu je zapretila in odgovorila patru: »Hm, bolnik je siten, vprašati ga moram, potlej pridem po vas,« se je izvila in šla nazaj svojo pot, menihi pa svojo pot naprej.