Kmalu popoldne je prigrmel župnik, velik in plečat hrust pri petdesetih letih. Ko je Grbec stopil malo venkaj, se je župnik opravičeval: »Žal mi je, da me doma ni bilo; baba vas je pregrdo odgnala.« »Narobe, hvaležni smo ji, da nas je spravila pod streho dobrega Grbca!« ga je opat miril.