Zdaj je opat začel moliti sam, oba meniha sta tiho izgovarjala za njim. Molil je: da bi nas Bog v vsem dejanju in nehanju obvaroval zunanjih in notranjih sovražnikov; ‒ da nam jezik ne bi govoril žaljive ali sovražne besede; ‒ da bi nam Bog s plaščem ljubezni zagrnil oko, ogledalo naše duše; ‒ da nam v srce ne bi prišla ničemurnost in greh, marveč da bi ostalo čisto v božji ljubezni in v božjem miru; ‒ da bi bili zmerni v jedi in pijači; ‒ da bi šla mimo nas grešna čutnost in napuh in da bi, ko spet umrje dan, s čisto vestjo hvalili in slavili Boga. ‒
Somrak se je to noč, kakor po čudežu, zgodaj predramil iz pijanosti in je ves čas poslušal in vse razumel.