Ko so prišli do potoka Višenjce, je otresala bezgovo češuljo in šepetala stari zagovor: »Bèz bezá, daj možá ‒ le mladá, ne stará!« Ob zadnji besedi je v vodo vrgla venec ivanjskih rož, da bi ji voda pokazala namenjenega moža. Pa ji ga ni, voda že ne.