In kar nenadoma se je spomnil Trlepa, kako je strahoval mogočnega Hartvika. Prizor na grajski poti je bil pred njim in mu ponujal čisto nov in hud sklep. Še bi bil sanjaril, pa se je prav tačas s podnožja hriba zaslišalo konjsko prhanje in hrzanje in je grajski prežun pritekel na vso sapo in pridušeno oznanjal: »Gredo!