Ob njej je bila skoraj vsa vas in še zmerom zvlačevala brsti in fratja in vseh vrst vejevja, da je grmada kar vpričo še rasla kakor krtina, ki jo krt privzdiguje. »Dosti bo!« jih je Ljubin ustavil. »Zdaj vsi domov brž jest, da se vrnemo, ko se bo dobro zmračilo.«