Midva pa se bova še zmeraj ljubila tako strastno kot vedno, se poznavalsko pozibavala v bokih in jadrala na ponorelem vetru. Nevedna Luna in sivi prah v puščavi pa naj naju ljubosumno gledata in nabadata na trnek svoji otožni srci, če tako želita, pesjana! Zdaj pa se zazri v moje rosne oči, preljubi, in prisloni svojo kuštravo glavo na sopeče prsi, da te nagradim s povrelim poljubom.