Človeku zavre kri pod lobanjo, ko pomisli na vse te modokratične muhe enodnevnice. »Bodo neuki faloti že še ponovno spoznali, kako njihova neubogljiva zadnjica pogreša ostro leskovo šibo, bratje!« se je na nedavnem zboru ostarelih kuomintanških zavezancev razkuril naš nekdanji predavatelj, gospod Rad Laja, ki si sedaj, odkar okoli naše male vasice pogosto zapiha tudi kak ledeni veter z zahoda, na premraženo glavo namesto kuomintangovke rad povezne tudi kako drugo, toplejše pokrivalo. »Kaj čmo!« razloži staremu bojnemu tovarišu, medtem ko v gostilni pri Kredi srkata šesto pivo.