A Lisjaku brezskrbno načrtovana nakana ni uspela. Že v pritličju jih je odkril nenadkriljivi omelski vratar Brdavs; osvetlil jih je z zaslepljujočo žarnico, zlovešče zakričal, si nadel brezhibno ponošene irharce ‒ in že ni bilo o Lisjaku in njegovi elitni brigadi ne duha ne sluha več. Nadinšpektor si je že toliko opomogel, da je vzravnano sedel v svojem invalidskem vozičku, srebal čokolino in se kregal s petelinom Frenkom, ki je leno postopal po gnoju, se pretegoval in zehal, ne meneč se za nadinšpektorjeva trda prigovarjanja.