Kar nekaj ljudi je že čakalo. Postavni, rdečelasi gospod se je veselo poigraval z zelenim kodrčkom, ki mu ga je pustila za spomin zvesta ljubica. Kako je bil srečen, ko ga je metal visoko v zrak, da je zaplaval nad oblake, zaokrožil okoli sonca, pozdravil nekaj lastovk, ki so se ravno poslavljale od premraženega Dedka Mraza, potem pa zopet pristal v njegovi roki.