»Pa saj je vse zate, prismoda!« je dejala teta in zdirjala proti meni; na pol poti butnila v grčasta vrata štoraste omare, si na hitro obvezala zateklo buško in upehana prisopihala do moje postelje. Hlastno sem pograbil prinešeno hrano, jo hvaležno objel in se ji v tekoči albanščini prisrčno zahvalil.