Postali so na vrhu, dokler ni lučca popolnoma izginila, ker je bil predikant že davno dospel v dolino, kjer tako ni bilo varno hoditi z lučjo. Potem šele so odšli, s sabo pa so nosili bridko zavest, da svojega učenika nikdar več ne bodo videli, ker za ostre nasprotne reforma cije nemški predikantje niso mogli brez nevarnosti za življenje prihajati na Kranjsko. Vrnivši se domov, sedejo za mizo in nekaj časa molčé.