Nato pa je hipoma utihnil, ker je gotovo spoznal mene, hišnega gospodarja. In privrtili in prisukali smo ga do vežnih vrat in tam smo mu prav izdatno pomagali, da je čimprej prišel na nočni zrak. Za njim pa smo zaloputnili in zapahnili vrata, ali óni v temi je molčal in niti glasu ni dal od sebe kakor miš v cerkvi.