In Jernejčevo Marušo, ki še dandanes tlači dneve mojega življenja, njo so takrat prikovali k meni, da nikdar in nikoli nisem mogel pretrgati teh verig! Bridki so taki spomini in zatorej mi natočite vina, da si poplaknem suho grlo, ker sem vam tako povedal že mnogo lepega!« Ko izprazni čašo, nadaljuje Miha takole: »Skoro prinese Jernejec vina in ga s srečnim obrazom postavi na mizo.