To rekši, spustim se nizdol, dekleta z dežnikom pa pustim v klancu, in tako me je bilo sram, da se nisem upal nazaj pogledati proti nji, ki sem jo ravnokar snubil za ženo svojo. Kar tekel sem neprestano, in dež je lil in premočil mi je vsako krpo, da je kar curljalo po meni. Pač, enkrat sem se vendarle obrnil in zakričal: mVeš, otroka pa tudi vzamem, da veš!l