Mraza ni bilo in z gospodom Andrejem sva gojila najboljše upe za jutri. Izpregovoril sem: » Vidite, gospod Andrej, to je krasen večer in Zala je zavita v vso čarobo svojo. Da bi človek vsaj živel tristo ali štiristo let, potem bi vsaj vedel, kako se svet izpreminja!