Med vejevjem zaskovika ponekod sova ali pa mali čuk, ki počasi izpušča tožne svoje glasove iz grla. Z Jernačem sva lezla po poti in vestno pazila na vsak korak, da ni kdo stopil na suho vejo in povzročil nepotrebnega hrušča, ki bi morda preplašil orjaškega pevca. »Za gorami se že dela bela proga,« zašepeta Jernač, »in zvezde že tudi niso več tako svetle.