Kanonik Amandus prime roko dekletu in dvigne plaho in boječe oko proti nji, ki tudi ne more izpregovoriti. Neprestano se je borila s solzami, ki so ji zalivale oko. mV Bogu odhajam od tebe, Katarina,l dejal je zamolklo, min upam, da oprosti tako meni kakor tebi, če sva ‒ v mislih ‒ grešila proti njega zapovedim.