Umolknil je in se zagledal tja v zeleno hribovje, kjer si je iskalo zavetišča in skrivališča obilo plahe divjačine. Njemu pa vse to ni hasnilo; z duhom se je vzpenjal nad gorovje, a s telesom je bil prikovan na ležišče, da se ni mogel ganiti.
mConrade,l šepne Paulus Secundus staremu slugi, mže ga napada slabost, kar ni čudo, ko vre kri po njem!l