Dozdevalo se mu je, da je s svojim bremenom na širni planjavi, kjer ni bilo ne drevesa ne studenca, in neznosna žeja mu je tlela na pekočem jeziku. Obrnil je pogled proti jasnemu nebu; zvezda je mrgolela pri zvezdi, a končno se je pričela zvezda pri zvezdi više in više pomikati ter se izgubljati v neskončno višino. »Pred mano beže!« je zastokal.