Prišla sva torej k južini in Lukež si je že mel roke, ker mu je iz loncev prav prijetno dišalo. Pri družbi je bila še druga starka, o kateri do sedaj še nisem ničesar zapisal, ki pa je vzbujala najino posebno radovednost. Vedla se je namreč prečudno, da ne zapišem, prepohujšljivo.