Moja posvetna ošabnost je bila strta, in stoliček, na katerem je tičala, je bil strt z njo. V teh mukah se mi je čulo, kakor bi prihajal glas iz neba: »Izidor, ta je nedolžna, obsojen pa si bil ‒ ti v Loki! Zaigral si dekliča, ki ti je bil namenjen.«