In tedaj je prišla moja duša med dve težki mlinski kolesi, ki sta se vrteli hitreje in hitreje, da se je ta duša tresla in zvijala od težkega trpljenja. Moja posvetna ošabnost je bila strta, in stoliček, na katerem je tičala, je bil strt z njo. V teh mukah se mi je čulo, kakor bi prihajal glas iz neba: »Izidor, ta je nedolžna, obsojen pa si bil ‒ ti v Loki!